škraplja ena od manjših značilnih kraških oblik. Ima oster greben med dvema žlebičema. Oblika je nastala zaradi kemičnega delovanja vode. Značilne so za karbonatne kamnine. Zaradi škrapelj je ponekod površje težko prehodno. Ločimo:
- fosilno škrapljo, ki je z neprepustnimi sedimenti prekrita škraplja ali vsaka škraplja, ki ni v skladu s procesi v novem okolju.
- jamsko škrapljo, ki nastane v jami kot posledica delovanja agresivne prenikujoče vode
- kavernozno škrapljo, ki je v raznih smereh zluknjana in izjedena izpostavljena škraplja.
- lezično škrapljo, ki nastane ob leziki.
- luknjasto škrapljo, ki je izjedena v obliki navpičnih lukenj in raz.
- nožasto škrapljo, katere značilnost je priostren skalni grebenček med dvema škrapljama.
- obalno škrapljo, ki nastane na obalah morij ali jezer na golih skalnih tleh zaradi pršavice (abrazije valov).
- poklinasto škrapljo oziroma strukturno škrapljo, ki je v obliki tesno navezana na poklino, ob kateri je nastala.
- porušeno škrapljo, ki nastane s porušitvijo hrbtov med škrapljami. Podobno griži.
- zaobljeno škrapljo, ki ima zaobljene žlebove in vmesne hrbte zaradi vplivov talne odeje v sedanjosti ali preteklosti.
Dostopnost
Dostopnost