čuvajnica, železniška objekt ob železniški progi, v katerem so navadno precej na tesnem stanovali železniški čuvaji z družinami. Vsaka čuvajnica je imela svojo številko. Razporejene so bile precej na gosto, tudi na pol kilometra in manj. Načeloma se je videlo od ene čuvajnice do druge. Povezane so bile sprva s telegrafom, kasneje s telefonom. Z leti so izgubile svojo funkcijo. Nekatere so se spremenile v vikende, večinoma pa so zapuščene ali pa so jih podrli.
Nemara najznamenitejša čuvajnica pri nas je bila nad samostanom Bistra in je imela številko 365A. V njej je bil v družini z osmimi otroki rojen izjemen arhitekt in urbanist Janez (Ivan) Jager (1871 – 1959). Ta je ustvarjal večinoma v ZDA, v Minneapolisu, Minnesota. Tam je družbo delal starejšemu bratu Francu (1869 – 1941), ki je bil po poklicu duhovnik, veliko pa se je ukvarjal s čebelarstvom. Franc (Frencis) je položil temelje Katedri za čebelarstvo na univerzi v Minneapolisu, ZDA.
Jagri so se že kmalu (leta 1874) preselili v čuvajnico 712 (451) pri Ivanjem selu, da so imeli otroci bliže do šole (v tem primeru na Uncu).
Dostopnost
Dostopnost