kovica, zakovica valjast kos železa navadno s polkrožno glavo, ki se ga je nekoč, pred iznajdbo varjenja, množično uporabljalo za spajanje kovinskih materialov. Razžarjeno kovico se je na kraju samem zakovalo.



Vir: Slovenski železniški leksikon - Aleš Lajovic

Komentiraj slovarski sestavek