parni stroj, batni pretvarja energijo pare v mehansko (gib naprej – nazaj). Uporaba takih strojev se je začela v rudnikih za pogon črpalk sredi 18. stoletja. Z dograditvijo ojnice oziroma ekscentra je bila omogočena pretvorba premega gibanja v vrtilno. Sprva so bili ti stroji, tudi zaradi teže in velikosti konstruirani kot stabilni agregati, ki so poganjali stroje po fabrikah preko raznih transmisij, kasneje pa so našli pot tudi v transport. Zanimivo je, da je okoli leta 1920 nastala dilema ali bodo osebne in tovorne avtomobile v bodočnosti poganjali parni stroji ali motorji z notranjim izgorevanjem. Kako se je razpletlo, pa tako vemo. In če k temu dodamo, da so bili v New Yorku na prelomu stoletij, to je pred dobrimi stotimi leti, vsi taksiji na električni pogon ... Prihodnost je res nepredvidljiva.
Osnovna prednost batnega parnega stroja napram drugim pogonom pa je v tem, da ima največji navor, torej največjo silo v trenutku, ko se bat premakne – torej pri speljevanju železniških kompozicij. Ostali motorji imajo največjo moč šele pri t. i. optimalnih obratih, kar je slej ko prej huda hiba, ki se kompenzira, recimo, preko sklopke.



Vir: Slovenski železniški leksikon - Aleš Lajovic

Komentiraj slovarski sestavek