izhodíšč|e -a s. sam.
a) Ausgangspunkt -(e)s m. Hw
1
izhodišče ture Ausgangspunkt der Tour Alp
poznavanje izhodišča Kennen des Ausgangspunktes Alp, Fü
2
enotno izhodišče einheitlicher Ausgangspunkt
pogajalsko izhodišče Ausgangspunkt der Verhandlung Ausb, adm
praktično izhodišče praktischer Ausgangspunkt
realno izhodišče realer Ausgangspunkt
temeljno izhodišče Basisausgangspunkt
teoretično izhodišče theoretischer Ausgangspunkt
3
odrejati izhodišče den Ausgangspunkt festlegen
poznati izhodišče den Ausgangspunkt kennen
zagotoviti izhodišče den Ausgangspunkt sicherstellen
4
izhodišče zimske ture Ausgangspunkt der Wintertour Alp
51
izhajati iz izhodišča vom Ausgangspunkt ausgehen
izhodišče za načrtovanje Ausgangspunkt für die Planung
izhodišče za planiranje Ausgangspunkt für die Planung
vračati s na izhodišče auf den Ausgangspunkt zurückkehren Alp, Geo
vrnitev na izhodišče Rückkehr zum Ausgangspunkt Alp, Fü
vrniti se na izhodišče an Ausgangspunkt zurückkehren Alp, Fü
Dostopnost
Dostopnost