izníči|ti -m dov. preh. gl. ➞ izničevati
a) zunichte machen Zw
b) aufheben
1
izničiti ogenj das Feuer zu Nichte machen
izničiti učinkovitost die Wirksamkeit aufheben
3
izničiti neposredni ogenj das Direktfeuer zu Nichte machen
izničiti učinek optične naprave die Wirkung des optischen Geräts zunichte machen
53
izničiti zmožnost za napad die Angriffsmöglichkeit zu Nichte machen
Dostopnost
Dostopnost