izrêči (-rêčem) izrečem del. na -l izrekel dov. preh. gl. ➞ izrekati
a) aussprechen er spricht aus, sprach aus, hat ausgesprochen Verg Zw
1
izreči opomin die Verwarnung aussprechen
izreči suspenz die Dienstenthebung aussprechen
izreči ukrep die Maßnahme aussprechen
izreči zapor die Haft aussprechen
3
izreči denarno kazen die Geldbuße verfügen
izreči disciplinski ukrep das Disziplinarerkenntnis aussprechen
izreči javni opomin die öffentliche Verwarnung aussprechen
izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja die Disziplinarstrafe der Entlassung verfügen
izreči varstveni ukrep die Sicherungsmaßnahme verfügen
53
izreči na razgovoru bei der Aussprache vorbringen
izreči začasno odstranitev z dolžnosti die vorläufige Suspendierung aussprechen
Dostopnost
Dostopnost