izvršít|ev [e] -ve ž. sam.
a) Ausführung f. Hw
b) Durchführung
c) Vollstreckung
1
izvršitev akta Vollzug des Bescheides
izvršitev kazni Strafvollzug
izvršitev mandata Mandatsdurchführung
izvršitev naloge Auftragsdurchführung
izvršitev povelja Befehlsdurchführung
izvršitev ukaza Befehlsausführung
izvršitev ukrepa Maßnahmenanwendung
preprečitev izvršitve Verhinderung der Ausführung
zavrnitev izvršitve Ablehnung der Durchführung
2
nepopolna izvršitev unvollständige Durchführung
3
odkloniti izvršitev ukaza die Befehlsausübung verweigern
odkloniti izvršitev die Durchführung ablehnen
odložiti izvršitev die Durchführung aufschieben
onemogočati izvršitev ukaza die Befehlsdurchführung verhindern
onemogočati izvršitev die Durchführung vereiteln
otežiti izvršitev die Durchführung erschweren
preklicati izvršitev den Vollzug widerrufen
ugovarjati izvršitvi der Durchführung widersprechen
zadržati izvršitev den Vollzug aufschieben
zavrniti izvršitev die Durchführung ablehnen
4
izvršitev bistvene naloge Durchführung des wesentlichen Auftrags
izvršitev disciplinskega ukrepa Vollzug der Disziplinarstrafe
izvršitev kaznivega dejanja Ausübung einer Straftat
izvršitev pomembne naloge Durchführung des wichtigen Auftrags
nepopolna izvršitev povelja mangelhafte Befehlsdurchführung
zavrnitev izvršitve ukaza Befehlsverweigerung
51
načrt za izvršitev Plan für die Durchführung
preprečitev izvršitve Verhinderung der Ausführung
spremeniti mandat v operativni načrt za izvršitev das Mandat in einen operativen Durchführungsplan abändern
spremeniti načrt za izvršitev den Plan für die Durchführung ändern
vztrajati pri izvršitvi ukaza auf der Befehlsausführung beharren
vztrajati pri izvršitvi auf der Durchführung beharren
Dostopnost
Dostopnost