obkolít|ev [e] -ve ž. sam. ➞ obkrožitev
a) Umzingelung f. Hw
b) Einkesselung
c) Einschließung
1
izognitev obkolitve Ausweichen einer Einschließung
manever obkolitve Einkesselungsmanöver
obkolitev enote Truppeneinschließung
obkolitev nasprotnika Einschließung des Gegners Alp, Fü
obkolitev območja Einschließung des Gebietes
preprečevanje obkolitve Verhinderung der Einschließung
začetek obkolitve Einschließungsbeginn Fü
2
stalna obkolitev ständige Einschließung
širša obkolitev großräumige Einkesselung
3
izpostaviti obkolitvi der Einschließung aussetzen
izvajati obkolitev die Einschließung durchführen
preprečiti obkolitev die Einschließung verhindern
4
obkolitev majhne enote Einschließung kleiner Truppe Fü
obkolitev mobilne enote Einschließung der mobilen Truppe
51
boj v obkolitvi Kampf in der Einschließung
izvajati preboj iz obkolitve den Ausbruch aus der Einschließung durchführen
napad iz obkolitve Angriffs aus der Einschließung
napadati iz obkolitve aus der Einschließung angreifen
napasti iz obkolitve aus der Einschließung heraus angreifen
pogoj na preboj iz obkolitve Ausbruchsbedingung aus der Umschließung
preboj iz obkolitve Ausbruch aus der Einschließung
pride do obkolitve es kommt zur Einkesselung FüVer
priprava na preboj iz obkolitve Vorbereitung für den Ausbruch aus der Umschließung
znajti se v obkolitvi in die Einschließung geraten