vzdržá|ti (-držím) vzdržim dov. preh. gl. ➞ vzdržavati, vzdrževati
a) aushalten er hält aus, hielt aus, hat ausgehalten Verg Zw
1
vzdržati padec den Sturz standhalten Alp
3
vzdržati dolgotrajen napad den langwierigen Angriff standhalten
vzdržati zdrs soplezalca das Ausgleiten des Mitkletterers aushalten Alp
Dostopnost
Dostopnost