fín -a -o prid.
1. fin, uglađen
opraviti ima s samimi finimi ljudmi
2. lep, savršen, tanan
ima fin obraz; fine roke / fine linije
3. gladak, mek
s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija
4. sitan
fini prašni delci
5. osjetljiv, izoštren
fini kamenčki
PREGIBANJE
ETIMOLOGIJA
Dostopnost
Dostopnost