véčen -čna -o prid.

1. večan

materija, njena oblika je tudi energija, je večna; večno vesolje; nobena stvar na svetu ni večna; večno spreminjanje vsega, kar je; večni zakoni narave; večna resnica; večna načela;

2. ekspr. večan
spominjati se koga z večno hvaležnostjo; obljubiti si večno ljubezen, zvestobo; večni opomini, prepiri; večno čakanje; on je večni nemirnež, nezadovoljnež; postal je njen večni spremljevalec;

PREGIBANJE

ETIMOLOGIJA

FRAZEOLOGIJA



Vir: Slovensko-srbski slovar - Gjoko Nikolovski

Komentiraj slovarski sestavek