naročíti -im, naročil, naročen
I.
1. naručiti, poručiti: naročiti stroje iz tovarne; pismeno ali ustno naročiti; naročiti skodelico kave; naročiti taksi pozvati taksi
2. narediti, poručiti: naročiti komu, naj takoj pride; naročiti koga za ob treh popoldne poručiti po koga za tri sata poslijepodne (-sle-)
II. naročiti se pretplatiti se: naročiti se na Delo, na Politiko
Dostopnost
Dostopnost