glâs m, mest. na glásu, mn. glȁsovi
1. glas: pjevati u četiri -a; poznati koga po -u; grleni ~ goltnik; zubni ~ zobnik, dental; ženski, muški; ljudski ~ človeški glas; životinjski ~ pevač ima divan ~
2. glas, ton, zvok; izvoditi različite glasove na instrumentu; čuje se ~ zvona
3. glas, vest, novica: pukao je ~; širenje lažnih glasova
4. glas, sloves: steći ~ dobroga čovjeka; iznijeti koga na rđav ~
5. volilna pravica: opće, opšte pravo -a; on nema prava -a
6. ~ vapijućeg u pustinji glas vpijočega v puščavi; ni traga ni -a od njega od njega, o njem ni glasu; proturiti glasove razširiti vesti; ne pustiti -a od sebe ne dati glasu od sebe; podići ~ začeti glasneje govoriti; svi u jedan ~ vsi enoglasno
Dostopnost
Dostopnost