izdúšiti ìzdūšīm
I.
1. izpustiti zrak: automobilska guma, lopta je izdušila zrak, vazduh; lokomotiva je u svom zvižduku izdušila sav jad Krajišnika koji se otkidaju od svoje zemlje
2. poleči se, umiriti se: bura je izdušila sama; talas je izdušio
3. naglo oditi, izginiti: on izduši na velika vrata pa preko avlije
II. ~ se poleči se, umiriti se: vjetar se izduši
Dostopnost
Dostopnost