izlètjeti -īm (ijek.), izlèteti -īm (ek.)
I.
1. izleteti: ptica je izletjela iz šume
2. ekspr. prileteti: dva bundaša izletjela iz kurije
3. zleteti: ~ iz sedla, iz društva, iz odbora, iz škole
4. ekspr. pasti: ~ iz pameti; izletjelo mi iz pameti pozabil sem
II. ~ se zaleteti se, prenagliti se: ako ga ne znaš te se izletiš i rekneš štogod, onda si stradao
Dostopnost
Dostopnost