izvíkati ìzvīčēm, izvíči, ìzvīkān -a
I.
1. zaklicati: nisam čuo što je on izvikao
2. izklicati, razglasiti: ~ Miloša za gospodara
3. oznaniti: zaptije su izvikale trnjenje ognjišta nočni čuvaji so oznanili, naj se pogasijo ognjišča
4. s kričanjem doseči: toliko si vikao, pa nisi ništa izvikao
5. spraviti na slab glas: ~ djevojku
6. ošteti, ozmerjati
II. ~ se
1. izkričati se: izvikao se, pa je sad miran
2. izkričati se na koga: ~
3. priti na slab glas: ~ se rdavim vladanjem
Dostopnost
Dostopnost