mirìsati mìrišēm (gr. myrizein)
1. dišati: lipa miriše jakim mirisom; ~ na znoj; to miriše na provokaciju
2. duhati, vohati: ~ ružu
3. ekspr. marati: ovog mladića ni njegovi ne mirišu
4. ekspr. ovaj već miriše na koljivo ta ne bo več dolgo trave tlačil; čitava situacija miriše na barut položaj kaže na vojno, diši po smodniku
Dostopnost
Dostopnost