námjernīk m (ijek.), námernīk m (ek.) gost, prišlec, popotnik, ki po namerici, po naključju pride: kad uz dvor kakav ~ prode, ja sva se stresem; poslušaj, putniče i namjerniče iz daleke zemlje, tugovanja naša



Vir: Srbskohrvatsko-slovenski slovar - Janko Jurančič

Komentiraj slovarski sestavek