òpučiti -īm
I.
1. napočiti: a kod zora opučila jasna
2. zbežati: opuči ona pred njim, a on za njom
3. pognati: ~ konja
4. zlomiti: ~ komu kosti, rebra
5. odtrgati: ~ direk od čardaka
II. ~ se
1. odpreti se: opučila se rana koja je bila zarasla
2. odtrgati se: opučila se stijena sa bedema
Dostopnost
Dostopnost