svȁt m, mn. svȁtovi
1.
svat, kdor je povabljen na svatbo
2.
ženinov drug
3.
stari ~ starešina na svatovščini; debeli ~ svat, ki skrbi za dobro voljo na svatovščini; čudan ~ čuden patron; stari ~ druga priča na svatovščini; prva priča se imenuje kum; svatovi svatovski sprevod, svatovščina; kita i svatovi imenitni svatje; biti pozvan u svatove biti povabljen na svatovščino; ići u svatove, biti u svatovima



Vir: Srbskohrvatsko-slovenski slovar - Janko Jurančič

Komentiraj slovarski sestavek