vúći vúćēm, vel. vúci, vúcijāh vúcijāše, vúkoh vȗče, vûkao vúkla, vúčen -a
I.
1. vleči: ~ kola, koga za rukav, koga za nos; ljubav ga je vukla k njoj; dijete dobro vuče; ~ crtu; ~ vodu iz bunara, mač iz korica, čavao, ekser iz daske
2. ~ sebi vleči na svojo stran; ~ noge vleči noge, težko hoditi; ~ vodu na svoj mlin; ~ koga za jezik; ~ korist iz čega imeti korist iz česa; ~ lance, okove biti v ječi; ~ rep za sobom imeti madež na svojem imenu
II. ~ se
1. vleči se: haljina se vuče po zemlji, po podu; lanac Karavanki vuče se duž sjeverne granice
2. vlačiti se: ~ se poslije, posle bolesti; što se vučeš s onom bitangom
3. dajati se: što se vučeš s tim čovekom po novinama, po sudu
4. vuci mi se ispred očiju poberi se mi izpred oči; ~ se klipka s kim kosati se s kom
Dostopnost
Dostopnost