• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

concomitant [kənkɔ́mitənt]

1. pridevnik (concomitantly prislov)
hkraten, skupen, spremljajoč

2. samostalnik
spremljajoča okoliščina



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek