Tipkovnice
imperative [impérətiv]1. pridevnik (imperatively prislov) ukazovalen, oblasten; nujen, obvezen slovnica velelen2. samostalnik slovnica velelnik, imperativ; nuja, obveza
Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost