ranter [rǽntə] samostalnik
kričač, kričav, patetičen govornik (deklamator, pridigar); bahač, hvaličavec, širokoustnež; kdor ima glavno besedo
gledališče slab, lažni igralec; napihnjen, bombastičen brbljač, žlabudrač
the ranters antinomisti (verska sekta okoli leta 1645); prvotni metodisti
Dostopnost
Dostopnost