rapture [rǽpčə]
1. samostalnik
očaranje, navdušenje, prevzetost, zamaknjenost, ekstaza; napad; (redko) silovitost
arhaično ugrabitev, rop
in a rapture of forgetfulness v napadu (v hipni) pozabljivosti
to be in raptures biti navdušen, očaran, zamaknjen, prevzet
to go (to fall) into raptures zamakniti se (over nad)
2. prehodni glagol
(redko) očarati, prevzeti, navdušiti