rasp [ra:sp]

1.
samostalnik
rašp(l)a, strgača, ribežen; debela pila (za les); rašplanje; piljenje, strganje


2.
prehodni glagol & neprehodni glagol
(na)ribati, rašplati, stružiti

figurativno (raz)dražiti, raniti, poškodovati; napraviti neprijeten vtis na, vznemiriti; ostrgati krušno skorjo; vreščé izustiti; praskati (o violini), hreščati, vreščati


to rasp one's nerves iti na živce
to rasp off (away) the bark ostrgati drevesno skorjo



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek