record1 [rékɔ:d]
1. samostalnik
zapis, zabeležba; pismeno poročilo; dokument, listina, spričevalo
figurativno priča; spomin, spominska plošča, spomenik; register, seznam, tabela; protokol, zapisnik; registracija; gramofonska plošča
šport rekord
množina spisi, akti, arhiv; osebna preteklost, karakteristika
at a record speed z rekordno brzino
on record pismeno zabeleženo, dokazano
off the record ameriško neslužbeno, zaupno, ne za objavo
a bad record slab sloves, slaba karakteristika
court of record redno sodišče
police record, criminal record kazenski register
a matter of record zgodovinsko dejstvo
Record Office državni arhiv v Londonu
to bear record to pričati, dokazovati
to beat (to break, to cut) a record potolči, zrušiti rekord
it is on record zapisano je (v zgodovini itd.)
to go on record javno izreči svoje mnenje
to have a good (bad) record imeti dober (slab) sloves (karakteristiko)
to hold the record imeti, držati rekord
to keep record of zapisovati, beležiti (dohodke in izdatke); voditi protokol
to leave, to place on record dati službeno protokolirati
to set up a record postaviti rekord
2. pridevnik
rekorden
record prices rekordne cene
record run rekorden tek
Dostopnost
Dostopnost