reek [ri:k]

1.
samostalnik
para, izparina, izparevanje; (plesniv, pokvarjen) vonj (duh, zrak), smrdljivo ozračje

škotsko dim


reek of blood duh po krvi

2.
prehodni glagol
(pre)kaditi; zadimiti; oddajati izpuhtevati dim itd.

neprehodni glagol

dimiti se, kaditi se (with od)

izparevati, dišati, smrdeti (of, with po)

zaudarjati

figurativno biti napojen, napolnjen (of s čim)


to reek of garlic dišati po česnu
the room reeked with tobacco soba je bila polna dima od tobaka
the air reeked of revolution figurativno v zraku je dišalo po revoluciji



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek