ribbon [ríbən]
1. samostalnik
trak, vrvica, trakec (znak vojaškega odlikovanja); krpa, capa; proga, pramen (na nebu)
množina , pogovorno vajeti, uzde
blue ribbon modri trak reda hlačne podveze
all in (to) ribbons v samih capah
fancy ribbon, figured ribbon vzorčast, pisan trak
ribbon road serpentinasta cesta
to handle (to take) the ribbons držati vajeti; (tudi figurativno), gnati konje, kočijažiti
to hang in ribbons viseti v capah
to tear to ribbons raztrgati v cape, razcefrati
2. pridevnik
narejen iz traku (trakov); progast, prižast
3. prehodni glagol (tudi ribbon out)
okrasiti s trakovi; razrezati v trakove
neprehodni glagol
(o cestah) vleči se kot trak, vijugati se
Dostopnost
Dostopnost