roaring [rɔ́:riŋ]
1. samostalnik
vpitje, kričanje, krohotanje, tuljenje; grmenje, bučanje, hrup
veterina nadušljivost
2. pridevnik
tuleč, rjoveč; bučen, hrupen, zelo glasen; buren
pogovorno ogromen, neizmeren, kolosalen, strašanski, strahovit; procvitajoč, napreden (trgovina); zelo uspešen
pogovorno odličen (zdravje), izvrsten, sijajen
roaring boy (lad) kričav deček, kričač
roaring business sijajna kupčija
the roaring forties del Atlantika med 40° in 50° severne širine, ki je često viharen
to be in roaring health prekipevati od zdravja
to do a roaring trade delati sijajne kupčije, zelo uspešno trgovati
to set a company roaring spraviti družbo v krohot
Dostopnost
Dostopnost