rogue [róug]
1. samostalnik
lopov, falot, slepar, goljuf, malopridnež, ničvrednež
arhaično potepuh, klatež, vagabund
pogovorno , šaljivo navihanec, hudomušnež, razposajenec, porednež; neubogljiv konj, mrha, kljuse; samec (slon, bivol itd.) samotar; rastlina presajenka slabše vrste
rogue elephant hudoben samotarski slon
rogues' gallery uradna zbirka fotografij kriminalcev v Scotland Yardu
to play the rogue smešne uganjati, počenjati vragolije
2. neprehodni glagol & prehodni glagol
počenjati vragolije; varati, (o)slepariti, (o)goljufati
arhaično potepati se, klatiti se; pleti in uničevati (npr. rastline slabše vrste)
Dostopnost
Dostopnost