solace [sɔ́ləs]

1.
samostalnik
tolažba, uteha; (o)lajšanje (in v, to za)

razvedrilo, osvežilo


she found solace in religion našla je uteho v veri

2.
prehodni glagol
tolažiti, tešiti; razvedriti; (o)lajšati


to solace grief lajšati gorje
to solace o.s. with s.th. tolažiti se s čim



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek