solvent [sɔ́lvənt]
1. pridevnik
ekonomija solventen, zmožen plačila
kemija razkrajajoč, raztopen, topilen
figurativno razkrojevalen; ki slabi (vero, tradicijo)
the estate is solvent posestvo v zadostni meri krije dolgove
2. samostalnik
kemija razkrojilo , (tudi figurativno)
(raz)topilo
science is the solvent of religious belief znanost razkraja (slabi, spodkopava) vero
Dostopnost
Dostopnost