spite1 [spáit] samostalnik
sovražnost, mržnja; jeza, gnev, nevolja; kljubovanje, kljubovalnost, trma; zlobnost, zlohotnost, hudobija


in spite navkljub, navzlic
(in) spite of kljub, navzlic
in spite of the fact that... kljub dejstvu, da..., čeprav
out of spite, from pure spite iz zlobe, iz (same) kljubovalnosti
he did it out of spite iz zlobe je to naredil
to have a spite against s.o. biti jezen na koga
he has an old spite against me staro jezo kuha name



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek