squab [skwɔb]
1. samostalnik
ptič brez perja, negoden ptiček, golec; mlad golob; zavaljen (čokat, tršat, debelušast, majhen) človek, debeluhar
figurativno neizkušeno dekle, neizkušena oseba; zelo napolnjena blazina za ležanje, sedenje; naslanjalo (sedeža v avtu); ležišče, otomana
2. pridevnik
majhen in debel, zajeten, debelušen; neporasel s perjem, gol (ptič)
figurativno mlad in neizkušen
3. prislov
pogovorno neokretno, nerodno
to fall squab telebniti, z vso težo pasti (na tla)
Dostopnost
Dostopnost