stricken [stríkən]

1.
pretekli deležnik od to strike

2.
pridevnik
udarjen, zadet; prizadet; ranjen (zlasti žival)

figurativno potrt, žalosten; utrujen; zvrhan, zvrhano poln


a stricken field figurativno bojišče
a stricken heart ranjeno srce
stricken with fever vročičen
a stricken measure of corn zvrhana mera žita
poverty stricken osiromašel, osiromašen
terror-stricken prestrašen
town stricken with pestilence mesto, v katerem razsaja kuga
well stricken in years sključen od starosti



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek