suffice [səfáis]

1.
neprehodni glagol
zadostovati, zadovoljevati potrebe


my word will suffice moja beseda bo zadostovala
what I have will suffice for me kar imam, bo zame zadostovalo
suffice it to say... dovolj bodi, če povem (naj samo povem), da...

2.
prehodni glagol
zadovoljiti, zadostovati (komu)


the reason did not suffice him razlog mu ni zadostoval, ga ni zadovoljil
one dollar sufficed him en dolar mu je zadostoval



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek