superlative [sju:pə́:lətiv]
1. pridevnik
zelo velik, izreden, najvišji, nenadkriljiv; pretiran
slovnica presežniški, superlativen
superlative praise pretirana hvala
superlative wisdom izredna modrost
2. samostalnik
slovnica presežnik, superlativ; besede v superlativu; najvišja stopnja, vrhunec, višek; pretiravanje
to talk in superlatives govoriti v superlativih
he is the superlative of hypocrisy ni takega hinavca kot je on
Dostopnost
Dostopnost