terrace [térəs]

1.
samostalnik
arhitektura terasa

geologija povišana površina zemije, terasa; vrtna terasa; vrsta hiš na strmini, na pobočju; ime ulice na taki strmini; altana, pomol; ravna streha na hiši

ameriško zelenica (sredi široke ceste)


2.
prehodni glagol
narediti kot teraso, dati obliko terase, razporediti v terasah


terraced roof ravna streha

3.
pridevnik
terasast



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek