topping [tɔ́piŋ]
1. pridevnik (toppingly prislov)
kvišku, v višino se dvigajoč
pogovorno prvovrsten, kolosalen, silen; tiptop, eleganten, fin
ameriško ošaben, aroganten
2. samostalnik
najvišji del, vrh, konica; čop (las), koder na čelu
kemija , tehnično lahka destilacija
Dostopnost
Dostopnost