triumph [tráiəmf]
1. samostalnik
triumf, zmaga; bleščeč, sijajen uspeh; zmagoslavje, veselje zaradi zmage, triumfiranje; zmagoslavni sprevod
in triumph v triumfu, triumfirajoč
2. neprehodni glagol
slaviti zmago (triumf), zmagati, triumfirati; imeti uspeh; nadvladati; vriskati od veselja (on, over ob, nad)
veseliti se zmage; imeti triumf; uspevati, cveteti
prehodni glagol
zastarelo premagati, triumfirati nad
Dostopnost
Dostopnost