tutor [tjú:tə]
1. samostalnik
britanska angleščina , univerza tutor, vodja študentov skozi študij; docent; privatni, hišni učitelj, vzgojitelj; inštruktor
pravno skrbnik, varuh
travel(l)ing tutor spremljevalec na potovanju
2. prehodni glagol
poučevati, inštruirati (in v)
šolati, vzgajati; vplivati na (koga), biti (komu) varuh
neprehodni glagol
biti učitelj (vzgojitelj)
ameriško , pogovorno inštruirati
Dostopnost
Dostopnost