twine [twáin]

1.
samostalnik
močna vrvica; sukanec; navijanje, sukanje; sukan ali spleten del; navoj, preplet; klobčič; vozel


2.
prehodni glagol
sukati (nit), plesti (venec itd.); prepletati, vplesti, vpletati; oviti, obseči, objeti (z rokami); oviti (about, around okoli)

neprehodni glagol

preplesti se; spojiti se; oviti se (round okoli)

botanika viti se (kvišku)


she twined her arms round his neck ovila mu je roke okrog vratu



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek