twinkle [twiŋkl]
1. samostalnik
svetlikanje, bleščanje, migljanje, migotanje, utripanje, mežikanje; iskrenje; trzaj, tren (očesa); kratek, hiter premik
figurativno hip, trenutek
in a twinkle, in the twinkle of an eye v hipu, kot bi trenil (z očesom)
a humorous twinkle šegavo mežikanje
2. neprehodni glagol
migljati, migotati, utripati, mežikati, žmeriti; treniti (z očesom); hitro se premikati sem in tja; iskriti se, svetlikati se, bleščati se, zasvetiti se
prehodni glagol
oddajati (svetlobo) s svetlikanjem (iskrenjem); mežikati (z očmi)
to twinkle at a joke pomežikniti ob dovtipu
stars are twinkling in the sky zvezde utripajo na nebu
Dostopnost
Dostopnost