umpire [ʌ́mpaiə]
1. samostalnik
pravno (arbitražni) izvoljeni sodnik; športni sodnik
2. neprehodni glagol
biti razsodnik, izvoljeni (arbitražni) sodnik; izreči sodbo kot (arbitražni) sodnik
prehodni glagol
voditi (igro, tekmo) kot (športni) sodnik
to umpire in a game biti sodnik v igri
Dostopnost
Dostopnost