unsound [ʌnsáund] pridevnik (unsoundly prislov)
nezdrav, bolehen; slab, pomanjkljiv (blago); črviv, trhel, gnil (sadje, les); napokan; zmoten (argument), neosnovan, neverodostojen; nesiguren, nezanesljiv, nesoliden


unsound of (ali in) mind slaboumen, neprišteven, duševno bolan
unsound sleep nemirno spanje
unsound ice napokan led
unsound doctrine zmoten nauk
to be unsound in faith biti krive vere



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek