vertical [və́:tikəl]

1.
pridevnik (vertically prislov)
navpičen, vertikalen (to na)

ki je v zenitu; perpendikularen, pravokoten na horizont


vertical plane vertikalna ravnina
a vertical take-off aircraft letalo, ki lahko navpično vzleti (brez startne steze)
vertical envelopment vojska obkolitev iz zraka (s padalskimi četami)

2.
samostalnik
navpična premica, navpičnica, vertikala; navpična lega



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek