vertical [və́:tikəl]
1. pridevnik (vertically prislov)
navpičen, vertikalen (to na)
ki je v zenitu; perpendikularen, pravokoten na horizont
vertical plane vertikalna ravnina
a vertical take-off aircraft letalo, ki lahko navpično vzleti (brez startne steze)
vertical envelopment vojska obkolitev iz zraka (s padalskimi četami)
2. samostalnik
navpična premica, navpičnica, vertikala; navpična lega
Dostopnost
Dostopnost