visor, vizor [váizə]
1. samostalnik
zgodovina vizir, naličnik (premični del šlema, ki se nadene na obraz); ščitnik, senčnik pri čepici; avtomobilski ščitnik proti soncu; (ženska) maska, krinka , (tudi figurativno)
2. prehodni glagol
maskirati, zakriti (z vizirjem)
Dostopnost
Dostopnost